18. maja smo se polni pričakovanj odpeljali na kmetijo Podmlačan v Škofjeloško hribovje. Takoj po prihodu smo raziskali okolico hiše in pokukali k živalim. Po udobni namestitvi in okusnem kosilu smo izdelali malo hiško za navihane škratke, ki se potikajo po Škofjeloških gozdovih in jim močan veter neprestano podira mala domovanja. Nato so se doživetja na kmetiji kar vrstila: jahanje ponija, grabljenje pokošene trave, hranjenje živali, kurjenje ognja, prepevanje in rajanje z gospodarjem ob kresu.
Po trdno prespani noči smo se drugo jutro s traktorsko prikolico odpeljali proti Staremu vrhu, zadnji del strmine pa premagali peš. Vzpon na Stari vrh je nudil prav poseben razgled. Po dobrem okrepčilu pot nazaj ni bila težka.
Pred večerjo je bilo potrebno poskrbeti še za živali; molža krav je našim majhnim prstom predstavljala poseben izziv.
Zvečer so nas presenetili škratki: zahvalili so se nam za hišico in ko smo v temi s svetilkami oprezali za njimi, so se nam za trenutek celo pokazali.
Kot bi mignil že je prišel zadnji dan bivanja na kmetiji: še pred zajtrkom smo se pridružili gospodinji pri mešenju testa za kruh in nato opazovali velikansko vročo peč, v kateri se je kruh pekel. Komaj smo si ogledali čebelnjak in žaganje desk, žeje bil kruh pečen. Kar tople hlebčke smo odnesli na avtobus in se polni prijetnih vtisov odpeljali v Dolsko.
Pripravila: Stanka Tomažin
